[0:29]Zvečer, ko se mi že po malem odpravljamo spat, se na nebu zvezde zbudijo. Po manijo si oči, iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svoja svetla lica. Počešajo si srebrne lase, popijejo kavo, kot je že navada za zajtrk, potem pa se odpravijo vsaka na svoje mesto na nebu, da bo tam kaj svetila vso dolgo noč. In svetijo z neba, velike in majhne, stare in mlade, svetijo in ljudem veselje delajo. In vsako noč, prej ali slej, privesla na nebo boter mesec. Hej, to je važna oseba tale mesec. Jadra čez nebo in šteje, šteje te milijarde zvezd. Vsako noč jih znova prešteje, vsako noč se znova prepriča, ali je vsaka zvezda tamkaj, kamor sodi, ali so prišle vse v službo, ali ne mara katera ne manjka, ali so se v redu počesale in si lepo umile svoje svetla lica, da se blešče sem dol na zemljo. Za vse to mora skrbeti boter mesec. Potem pa včasih pridrvi čez nebo kurir, pismonoša komet repatec, kot svetla črta šviga čez nebo in prenaša pošto od zvezde do zvezde. Zvezde pa se blešče, blešče, otrokom uspavanke pojo, mornarjem kažejo pot skozi valove morja in pesnikom svetijo v srce, da jim laže izpod peresa teče rima. Zdaj pa otroci, če vas ni strah in če se vam ne bo zvrtelo v glavi, stopite z menoj gor na nebo, da si od blizeje pogledamo, kaj zvezde počno. Uf, sestra zvezda, si že vstala? Že, že, zvezda, moja zala. Si zaspana še sirota? Vse se mi po glavi mota. Nisem prav še prebujena. Ni ga boljšega obeda, kot je spanca polna skleda. To velja kot enkrat ena. O, seveda, o, seveda, res je taka zvezda bleda. Tamle jo je še ena maha. Vsa že bledajo od straha, da bo službo zamudila. Sem že tukaj, sestra Mila. Joj, sem tekla, da je sila. Veš, budilka ni zvonila. No, pa le si v pravi čas. Toda kak je tvoj obraz? Saj že vsa si kar mežljava. Ti si mi zvezdača prava. Še ušes si nisi umila. Ko pa nisem utegnila. Skuštrani so tvoji kodri. Ko bo prišel bo mesec modri, stavim, da te bo za uha. Ah! No, zdaj pa mulo kuha. Ko me pa tako pestita, tega sem do grla sita. Sestre mile, sestre zale. Spet smo se zaklepetale. Jojme, kaj pa naša služba. Zvezd polno številna družba davno že na zemljo sije. Prš, da ne bo polomije.
[3:46]Svetimo, svetimo, zvezde srebrne. Spanec oči naj otroku zagrne. Svetimo, svetimo, zvezdice zbrane. Varno mornarji plujona in pristane. Svetimo, svetimo, zvezdice z neba. Pesniko rima naj teče, kot treba. Pesmi vesele naj bodo, ne črne. Svetimo, svetimo, zvezde srebrne.
[4:59]Lej ta, lej ta, komet repatec prihaja. Ta nam bo vedel povedati kaj novega. Vse nebo prejadra. Ta nam bo prinesel novic. Repatec!
[5:13]Že letim, že hitim.
[5:25]Sem že tu. Sem že tu, sestrice zvezdice. Samo učka vas ušipnem, laske vam razkuštram. Pa stežem spet, pa spet zdervim čez nebo, čez širno nebo. Jaz kurir in pismonoša vesoljstva. Komet repatec. Je kaj novic? Povej no stric. Tako smo radovedne. Novic, novic. Kaj je novega? Je kaj novega? O, pač pač. Na Zemlji je nekaj narobe. Kaj? Kako? Zakaj? Ne vem zakaj, ne vem kako. Samo v lička vas ušipnem, laske vam razkuštram, pa spet zdervim čez nebo, čez širno nebo. Počakaj, počakaj komet. Radovedna sva. Povej, kaj je na Zemlji narobe. Kaj je narobe tamkaj? Poslušajte torej. Letel sem nizko, nizko, tik nad zemljo. Toliko, da nisem svojim ognjenim repom dimnikov umedul. In ko sem letel nizko, nizko, tik nad zemljo, sem videl tole. Otroci ne spe. Jokajo, jokajo in ne morejo spati. Mamice jim dajejo kamilice in kumino, a otroci jokajo kar naprej. Jokajo, jokajo, ne morejo spati in vsi gledajo nekam gor v nebo. Jete, tak. Le kaj bi to bilo, da otroci ne spe? Kdo ve? Zdaj pa vas v lička ušipnem in laske vam razkuštram, pa zdervim preko neba, preko širnega neba. Počaj še stric. Še kaj novic. Kaj si še ujel na Zemlji? Kaj sem še ujel? Poslušajte torej. Ko sem letel nizko, nizko, tik nad zemljo, toliko, da nisem svojim ognjenim repom dimnikov umedul, sem videl tole. Sredi morja valov so mornarji zgrešili pot. Barka jadra sem tertja, a obale ne najde. Ne obale, ne luke, kjer bi spustila sidro. Tava, tava zgubljena barka sredi morja, a vsi mornarji gledajo nekam gor v nebo. Jete, tak. Kaj? Čudno, čudno. Le kaj bi to bilo, da mornarji ne najdejo poti. Zdaj pa vas v lička ušipnem in laske vam razkuštram, pa zdervim preko neba, preko širnega neba. Počaj še stric. Še kaj novic. Kaj si še ujel na Zemlji? Kaj sem še ujel? Poslušajte torej. Ko sem letel nizko, nizko, tik nad zemljo, toliko, da nisem svojim ognjenim repom dimnikov umedul, sem videl tole. Ob oknu pesnik sloni. Pesem zlaga pa mu ne gre in ne gre. Nohte grize, peresnik lomi, a ne najde in ne najde rime na besedo lonec. Jezi se, peresnik grize, nohte lomi in gleda nekam gor v nebo. Jede tak, kaj bo iz tega. Kaj da pesnik ne najde rime na besedo lonec? Kdo bi razpletel in razdelil? Zdaj pa vas v lička ušipnem, laske razkuštram in zdervim preko neba, preko širnega neba. Pusti nas no. Opredneš ti tak.
[8:50]Komet repatec!
[8:56]Kaj mislite sestre, kaj bi to bilo, da je na Zemlji vse narobe? Kdo bi razvozljal? Tri milijarde, 5 milijonov 723. Boter mesec prihaja.
[9:12]Že prešteva zvezde.
[9:18]Človek je pa zgojen. Tri milijarde, 5 milijonov 723.596. Tri milijarde, 5 milijonov 723.597. Stop! Tule pa nekaj ni v redu. Tule se število ne ujema. Tule ena zvezda manjka. Kdo tu manjka? Mar kdo manjka? Nihče ne manjka. Saj smo vse. Niste vse. Tule se število ne ujema. Tule je prostor prazen. Saj res, tule je prostor prazen. Le kdo tu manjka? Kdo tu manjka? Že letim, že hitim. Zvezdica zaspanka. Spet je zaspala in zamudila službo. Ah, kako je mladina dandanes zanikarna. Kuku, sem že tu. Zaspanka, zamudila si. Malo, čisto malo, boter mesec. A, to je tisto. Kaj je tisto? Zato je na Zemlji vse narobe. Otroci ne spe, in mornarji ne najdejo poti. Pesnik pa ne rime na besedo lonec. Zato so gledali vsi tako čudno v nebo. Na nebo jim je manjkala zvezda, pa se jim je zmešala štre na. Ti si vsega kriva, zvezdica Zaspanka. Kaj me pa kregaš? Zakaj si spet zaspala? Ah, boter mesec, ko sem pa tako lepo sanjala. Da nisem bila nič več tako majhna, neopazna zvezdica, temveč, da sem rasla in rasla, vse večja sem bila in vse bolj svetla. Bolj in bolj sem bila svetla in nazadnje sem bila svetlejša kot sama zvezda severnica. In vsi ljudje so po meni ravnali svojo pot. O, ti domišljavost, domišljavost. Severnico se primerja. Pa taka smrklja. Stara komaj tri milijone let. Sram te bodi. A, Zvezdica Zaspanka, to poti kazen ne uide. Saj bom pridna, boter mesec, veš. Nikdar več ne bom zaspala. A, to vidno obljubljaš. Pa spet in spet zaspiš. Na Zemlji se pa potem vseh sort komedije godijo. Kaznovana boš. Kako jo boš pa kaznoval, boter mesec? Ne, kako, kako. Čakaj, čakaj. Takoj se domislim. Kazen mora biti vzgojna. Le čakaj, le čakaj. Jo že imam. No. Za kazen boš tri dni pometala rimsko cesto. Res? Joj, kako lepo. Šla bom, šla od enega kraja do drugega. Po nadolgem in široko pometala tisti srebrni prah. Joj, kako se že veselim. Kaj? Veseliš se? A, potem pa nič, potem pa nič. Če se veseliš, ni vzgojno. Pa nič. Ne boš pometala. Kaj pa bo, boter mesec? A le počakaj, le počakaj. Kazen mora biti. Toda vzgojna. Vzgojna. Kaj, kaj ko bi. Joj, da le ne bi prehitro streščilo. Kaj? Ja, že imam. Na zemljo te bom streščil. Kaj? Prosim, se reče. Prosim. Za kazen boš šla za nekaj časa na Zemljo. Ne, na Zemljo pa še ne grem. Tam so zobni zdravniki. Ti nič si ne pomagaš. Na Zemljo greš in ostala boš tamkaj vse dotlej, ko boš dokazala, da si že dovolj pametna za službo na nebu. Kaj pa naj počnem sama med tistimi ljudmi? Saj ne bodo vedeli, da si zvezda. Ruto si zavežeš, da boš skrila pod njo svoje zlate lase, pa bodo mislili ljudje, da si dekle, kakršne hodijo po Zemlji. Toda meni bo dolg čas. Po sestricah zvezdicah in po tebi, boter mesec. Kazen mora biti. V kazen je vzgojna. Sicer pa boš lahko vsako noč gledala gor v nebo, kaj zvezde počno. In tebe. Bom tebe tudi lahko videla. Ne, ne, tudi mene, tudi mene. Zdaj pa se pripravi za pot. Repatec!
[13:50]Pridi semkaj. Že letim, že hitim. Zaspanka, čas je. Culo si zaveži in ruto si ogrni.
[14:40]Pozdravljen, Ceferin.
[14:48]Pozdravljen, boter mesec.
[15:39]Tako je odnesel komet repatec zvezdico Zaspanko na Zemljo. Čez vse širno nebo jo je nesel kar tako štu poramo. Močno se ga je držala za ognjeno grivo, da mu ne bi zdrknila s hrbta in padla kdo ve kam v vesolje. Nikdar več ne bi našla domov. Letel jim je komet repatec, kot ognjena črta je rezal nebo. Le tu in tam se je za trenutek ustavil, s kakšno zvezdo pokramljal, jo v lička ušipnil in lase razkuštil, pa spet odletel naprej, vse naprej čez širno nebo. Zaspanka pa je svojim sestricam zvezdicam kimala v slovo, ko sta s kometom drvela mimo njih. Solze si je brisala v rokav in še svečko iz nosa, kdaj pa kdaj. Ko pa je noč preminila in so šle že skoraj vse zvezde spat, le še zvezda danica je bila tam nekje, kod risalni žebljiček pribita na nebo, ko je noč preminila, sta s kometom repatcem dospela na cilj. Zvezdica Zaspanka mu je zlezla s hrbta, pobožala ga je za slovo požarečih licih in ga pocukala za ognjeni rep. Repatec pa ji je ščela popravil zlate lase, ki so ji bili med potjo zlezli ispod rute, popravil jih je in skril, da jih ne bi opazili ljudje. Kajti zlato pri ljudeh rado pohlep rodi. Potem pa se je poslovil od nje in spet zdervil visoko gor, ta kurir in pismonoša vesoljnega neba. Zvezdica Zaspanka pa je ostala sama. Šla je kar tako v dalj in prišla do velikega mesta. V mestu pa je bil semenj in na semnju je bilo poleg kupcev in prodajalcev še kup znamenitih komedij. Morska deklica, grofica z brado, Pajk s človeško glavo, Krokodil iz reke Nil, Nagačeno tele z dvema glavama, pa so komedijanski sklicovalci vabli lepo, vabli sladko, na srce so ti trkale njihove besede, da nisi mogel drugače, pa si odštel soda ali dva in stopil v šotor, pogledat grofico z brado in Krokodila iz reke Nil in Nagačeno tele z dvema glavama. Prav semkaj v sredo vseh teh znamenitih komedij je pot nanesla tudi Zvezdico Zaspanko.
[19:00]O, glejte si, oglejte si našo znamenito komedijo. Naravnost iz Pariza smo prišli. Naravnost v Indijo gremo. Pa smo se mimogrede ustavili pri vas, da si lahko še vi ogledate našega ognjenega moža. Živi ogenj je, živi ogenj. Za zajtrk ogenj, za kosilo ogenj, za večerjo ogenj. Če lačen dobi ogenj še za malico. Oglejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Francoski car ga je videl. Laška cesarica ga je videla. V zlato sta plačala, da sta lahko gledala našega ognjenega moža. Vi pa plačajte samo dva soda, nič več nočemo od vas. Oglejte si, oglejte si ognjenega moža.
[20:08]Joj, joj, joj, koliko ljudi. Kakšna gneča. Jaz pa tako sama. Nikogar nimam, da bi se ga prijela za roke. Še zgubila se bom. Mesec. Boter mesec. Kje si? Kje si?
[20:36]O, oglejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Naravnost iz Pariza smo prišli. Naravnost v Indijo gremo. Pa smo se mimogrede ustavili pri vas, da si lahko še vi ogledate našega ognjenega moža. Živi moški je, živi ogenj. Za zajtrk ogenj, za kosilo ogenj, za večerjo ogenj. Če lačen dobi ogenj še za malico. Oglejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Francoski car ga je videl. Laška cesarica ga je videla. V zlato sta plačala, da sta lahko gledala našega ognjenega moža. Vi pa plačajte samo dva soda, nič več nočemo od vas. Oglejte si, oglejte si ognjenega moža. Joj, joj, joj, koliko ljudi. Kakšna gneča. Jaz pa tako sama. Nikogar nimam, da bi se ga prijela za roke. Še zgubila se bom. Mesec. Boter mesec. Kje si? Kje si?
[22:08]O, glejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Naravnost iz Pariza smo prišli. Naravnost v Indijo gremo. Pa smo se mimogrede ustavili pri vas, da si lahko še vi ogledate našega ognjenega moža. Živi moški je, živi ogenj. Za zajtrk ogenj, za kosilo ogenj, za večerjo ogenj. Če lačen dobi ogenj še za malico. Oglejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Francoski car ga je videl. Laška cesarica ga je videla. V zlato sta plačala, da sta lahko gledala našega ognjenega moža. Vi pa plačajte samo dva soda, nič več nočemo od vas. Oglejte si, oglejte si ognjenega moža. Joj, joj, joj, koliko ljudi. Kakšna gneča. Jaz pa tako sama. Nikogar nimam, da bi se ga prijela za roke. Še zgubila se bom. Mesec. Boter mesec. Kje si? Kje si?
[23:40]O, glejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Naravnost iz Pariza smo prišli. Naravnost v Indijo gremo. Pa smo se mimogrede ustavili pri vas, da si lahko še vi ogledate našega ognjenega moža. Živi moški je, živi ogenj. Za zajtrk ogenj, za kosilo ogenj, za večerjo ogenj. Če lačen dobi ogenj še za malico. Oglejte si, oglejte si našega ognjenega moža. Francoski car ga je videl. Laška cesarica ga je videla. V zlato sta plačala, da sta lahko gledala našega ognjenega moža. Vi pa plačajte samo dva soda, nič več nočemo od vas. Oglejte si, oglejte si ognjenega moža. Joj, joj, joj, koliko ljudi. Kakšna gneča. Jaz pa tako sama. Nikogar nimam, da bi se ga prijela za roke. Še zgubila se bom. Mesec. Boter mesec. Kje si? Kje si?
[26:54]Veste kaj, otroci? Tole punčke bom premamil, da bo šla z mano v moj brlog. Gotovo ne ve, kam spat. Ponudil ji bom svojo prično, ko pa bo zaspala, ji bom odstrigel njene zlate lase in jo popihal.
[27:17]Toda, otroci, gorje, če me izdate. Samo besedico pa bom stopil iz zvočnika in vam svojimi umazanimi škorni pomazal ves pod. Razumete? Zdaj pa le pozov, otroci. Če bi Ceferin res stopil iz zvočnika, obrnite brž gumb pri radiu, da razbojnik ne bo mogel več nazaj, potem pa pokličite očeta in mamo in dedka in babico in miličnika. In vsi skup ga bodo že naučili, kako si je treba osnažiti škornje, če se stopi v tuje stanovanje.
[28:25]Veste kaj, otroci? Tole punčke bom premamil, da bo šla z mano v moj brlog. Gotovo ne ve, kam spat. Ponudil ji bom svojo prično, ko pa bo zaspala, ji bom odstrigel njene zlate lase in jo popihal. Toda, otroci, gorje, če me izdate. Samo besedico pa bom stopil iz zvočnika in vam svojimi umazanimi škorni pomazal ves pod. Razumete? Zdaj pa le pozov, otroci. Če bi Ceferin res stopil iz zvočnika, obrnite brž gumb pri radiu, da razbojnik ne bo mogel več nazaj, potem pa pokličite očeta in mamo in dedka in babico in miličnika. In vsi skup ga bodo že naučili, kako si je treba osnažiti škornje, če se stopi v tuje stanovanje.
[29:54]Veste kaj, otroci? Tole punčke bom premamil, da bo šla z mano v moj brlog. Gotovo ne ve, kam spat. Ponudil ji bom svojo prično, ko pa bo zaspala, ji bom odstrigel njene zlate lase in jo popihal. Toda, otroci, gorje, če me izdate. Samo besedico pa bom stopil iz zvočnika in vam svojimi umazanimi škorni pomazal ves pod. Razumete? Zdaj pa le pozov, otroci. Če bi Ceferin res stopil iz zvočnika, obrnite brž gumb pri radiu, da razbojnik ne bo mogel več nazaj, potem pa pokličite očeta in mamo in dedka in babico in miličnika. In vsi skup ga bodo že naučili, kako si je treba osnažiti škornje, če se stopi v tuje stanovanje.
[31:02]Joj, otroci, tale razbojnik Ceferin je pa izven programa. Kar sam se je vtaknil v pravljico. Nihče ga ni klical. Za drevesom je bil skrit, pa je vse poslušal. Pozor, otroci, tu moramo biti previdni. Bomo videli, kaj namerava.
[32:54]Veste kaj, otroci? Tole punčke bom premamil, da bo šla z mano v moj brlog. Gotovo ne ve, kam spat. Ponudil ji bom svojo prično, ko pa bo zaspala, ji bom odstrigel njene zlate lase in jo popihal. Toda, otroci, gorje, če me izdate. Samo besedico pa bom stopil iz zvočnika in vam svojimi umazanimi škorni pomazal ves pod. Razumete? Zdaj pa le pozov, otroci. Če bi Ceferin res stopil iz zvočnika, obrnite brž gumb pri radiu, da razbojnik ne bo mogel več nazaj, potem pa pokličite očeta in mamo in dedka in babico in miličnika. In vsi skup ga bodo že naučili, kako si je treba osnažiti škornje, če se stopi v tuje stanovanje.
[34:03]Joj, Ceferin je pa izven programa. Kar sam se je vtaknil v pravljico. Nihče ga ni klical. Za drevesom je bil skrit, pa je vse poslušal. Pozor, otroci, tu moramo biti previdni. Bomo videli, kaj namerava.
[35:54]Veste kaj, otroci? Tole punčke bom premamil, da bo šla z mano v moj brlog. Gotovo ne ve, kam spat. Ponudil ji bom svojo prično, ko pa bo zaspala, ji bom odstrigel njene zlate lase in jo popihal. Toda, otroci, gorje, če me izdate. Samo besedico pa bom stopil iz zvočnika in vam svojimi umazanimi škorni pomazal ves pod. Razumete? Zdaj pa le pozov, otroci. Če bi Ceferin res stopil iz zvočnika, obrnite brž gumb pri radiu, da razbojnik ne bo mogel več nazaj, potem pa pokličite očeta in mamo in dedka in babico in miličnika. In vsi skup ga bodo že naučili, kako si je treba osnažiti škornje, če se stopi v tuje stanovanje.
[37:03]Joj, Ceferin je pa izven programa. Kar sam se je vtaknil v pravljico. Nihče ga ni klical. Za drevesom je bil skrit, pa je vse poslušal. Pozor, otroci, tu moramo biti previdni. Bomo videli, kaj namerava.
